Članki in recenzije

 

Izvirni znanstveni članki

    • PREGELJ, Barbara. Reflexiones sobre Brevísima relación de la destrucción de las indias de Fray Bartolomé de las Casas. Verba Hisp., 1992, 2, str. 131-134.

      Prispevek skuša predvsem osvetliti, deloma pa tudi odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se zastavljajo ob Kratkem poročilu o uničenju Indij. Gre predvsem za probleme pri objektivnem vrednotenju njegovega dela; ker gre za zelo spornega pisca, so ga nekateri kritiki označili za zečetnika t.i. črne legende o Španiji, in zato prezrli njegovo zavzemanje za pravice Indijancev pri španskem kralju in v teoloških razpravah z največjimi humanisti tedanjega časa. V prispevku se avtorica ukvarja tudi z nekaterimi stilnimi značilnostmi de Las Casasovega dela, kot so piščeva emocionalnost, pretiravanje, črno-belo kontrastiranje, neuporaba osebnih imen, uporaba stilno močnih besed, itd, hkrati se sprašuje, kam je mogoče umestiti delo: med literarne tekste ali med zgodovinopisje.

     

    • PREGELJ, Barbara. El kitsch en el barroco castellano. Verba Hisp., 1999, 8, str. 71-100.

      V članku Kič v španskem baroku avtorica analizira vzroke, ki so po njenem mnenju pripeljali do vznika kiča v španskem baroku skoraj stoletje preden ga registrirajo drugje v Evropi. Barok je v Španiji začetek Moderne. Značilni dualizem je tudi kot diskurzivna različnost opazen na številnih področjih: verskem (protireformacija in jezuiti), socialnem (krepitev meščanstva, racionalizma; delitev na javno in zasebno), ekonomskem (kritika ekonomije tako imenovanih arbitristov) in političnem (močno javno mnenje). Na literarnem področju se izvede izrazito moderna delitev literature na trivialno literaturo (kič) na eni ter kanonizirano literaturo na drugi strani. To temeljno delitev spremljajo novo pojmovanje okusa pri Graciánu, novo pojmovanje avtorstva in avtorja. Glede na recepcijo literature se občinstvo razdeli na maloštevilno publiko, ki ji je namenjena vse bolj hermetična literatura in številčnejše ljudstvo, ki posega po trivialni, bolj veristični literaturi. Takšno delitev je mogoče opaziti v poeziji (vulgarne romance, romance slepcev na letakih / izrazito hermetična Góngorova poezija), romanu (nakaže jo že Cervantes v Don Kihotu) in v gledališču (Lope de Vega še piše za vse vrste občinstva, Calderón de la Barca pa si že izbira ožji krog občinstva).

     

    • PREGELJ, Barbara. Še o žanrih - pogostejši trivialni žanri v luči slovenske postmoderne. Slav. rev., okt.-dec. 2004, letn. 52, št. 4, str. [433]-446.

      Prispevek evidentira pogostejše trivialne žanre na Slovenskem, ki jih analizira v luči slovenske postmoderne. Za to obdobje značilno literarnokritiško naklonjenost žanrom, ki jo spremljajo trditve o stremljivosti nekaterih žanrov in avtorjev, preverja na pogostejših žanrih: detektivki in kriminalki, znanstveni fantastiki in grozljivki ter ljubezenskem romanu.

     

    • PREGELJ, Barbara. Nekatere značilnejše medbesedilne navezave slovenske postmoderne literature. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar.-apr. 2005, letn. 50, št. 2, str. [89]-104.

    • V prispevku so predstavljene nekatere značilnejše medbesedilne navezave slovenske postmoderne literature, še zlasti na detektivko in (znanstveno) fantastiko. Časovno je omejen na obdobje med leti 1890 in 2000, saj je ravno v tem časovnem obdobju prišlo do vidnejših sprememb v slovenskem literarnem prostoru, ko po eni strani slovenska literatura na videz še vedno ostaja znotraj tradicionalne dihotomne delitve literature na kanonizirano in trivialno književnost, obenem pa jo z medbesedilnimi navezovanjem na trivialne žanre (kanonizirana literatura) in stremljivostjo t. i. trivialnih žanrov obenem že tudi presega.

     
    • PREGELJ, Barbara. La prosa eslovena de finales del siglo XX : algunos ejemplos del uso de la intertextualidad. Eslavística complut., 2006, vol. 6, str. 31-49.

      Prispevek ponuja krajši pregled medbesedilnih navezav detektivke in fantastične literature. Medbesedilnost se pokaže skozi analizo za žanra tipičnih elementov pripovedi, lika detektiva in kategorije prostora in časa.

       

    • PREGELJ, Barbara. Trivialno v luči refleksije o postmodernizmu z nekaterimi primeri slovenske fantastične ter zgodovinske kratke proze. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], jan.-feb. 2006, letn. 51, št. 1, str. 3-18.

      Prispevek ponuja krajši pregled nekaterih pomembnejših teoretskih razmišljanj o preseganju tradicionalne dihotomne opozicije med visoko in trivialno literaturo v luči refleksije o postmodernizmu. To v postmodernistični književnosti nastaja predvsem kot oblika medbesedilnosti, kar avtorica podkrepi z nekaterimi primeri slovenske kratke fantastične in zgodovinske proze. Medbesedilna hibridnost kratkoproznih žanrov nastaja kot korekcija nekaterih značilnejših pripovednih elementov. Zato so v prispevku predstavljena teoretska izhodišča podkrepljena z analizo elementov prostora in časa ob fantastiki in zgodovinski kratki prozi.

 

Prispevek se ukvarja z recepcijo Lorcove poezije na Slovenskem. Na njen lažji je preboj je sprva gotovo vplivala podoba revolucionarnega umorjenega pesnika, saj velja izbor Lorcove poezije, ki je pod naslovom Pesem hoče biti luč v prevodu Jožeta Udoviča leta 1958, za prvi prevod kakšnega zahodnega pesnika po vojni. A pod masko revolucionarne poezije je slovensko občinstvo lahko spoznalo poezijo, ki je bila modernejša kot sočasna slovenska poezija. Zasluga za modernost gre gotovo tudi Udovičevemu prevodu.

 

Prispevek analizira podobo Drugega, ki temelji na drugačni veri: ustavi so ob podobi Turkov pri Trubarju (Te cerkve božje sovražna tožba inu molitev) ter podobi Turkov in Špancev v slovenski ljudski pesmi (Lepa Vida, Romar sv. Jakoba Komposteljskega). Trubarjeva podoba Turkov po eni strani ustreza splošni negativni sodbi o njih, a je iz navedenega besedila obenem tudi jasno, da ne gre za resnične Turke, pogane, temveč Trubarjeve verske antagoniste, protireformatorje. Zanimivo zlivanje podobe poganov (mavrskih) Špancev in Turkov najdemo v pesmi Romar sv. Jakoba Komposteljskega, iz katere je razvidno, da pevec/pripovedovalec ni več razumel španskega zgodovinskega konteksta (pesem je najverjetneje nastala v 12. stoletju in jo je k nam zanesel kak romar), Zato jo je prilagodil sodobnejši in zanj razumljivejši izkušnji s Turki. Španski dvor je omenjen v tudi v Lepi Vidi. Tudi tokrat je razvidno, da gre za pojmovanje poganskega, mavrskega okolja. Sicer pa omemba španskega kralja v slovenski ljudski pesmi praviloma priča o izredni starosti tega gradiva.

 

Primerjava med Primožem Trubarjem (1508-1586) in Bartoloméjem de Las Casasom (1484-1566) temelji na predavateljičini osebni izkušnji. Trubar in de Las Casas sta bila sodobnika, ki sta dejavno sooblikovala čas, v katerem sta živela. Vloga Primoža Trubarja v slovenski literaturi je neprimerljiva z mestom, ki ga Bartoloméju de Las Casasu namenjata španska in hispanoameriška literarna zgodovina. Kljub temu je mogoče med življenjem in delom obeh potegniti precej vzporednic: oba sta veliko potovala, s svojim delovanjem povzročala konflikte in se morala zaradi njih večkrat zagovarjati; opus obeh je obsežen, žanr polliterarni, stil, ki ga uporabljata pa precej podoben (v predgovoru upoštevata naslovnika, s sočutjem govorita o ljudstvih, ki ju zastopata, goreče napadata nasprotnika – opazna je tehnika črnobelega slikanja, itd.). Ob številnih podobnostih pa ju ločuje in globoko določa predvsem zavest o pripadnosti največjima verskima gibanjima 16. stoletja: posttridentinski obnovi rimsko-katoliške cerkve ter vzniku reformirane protestantske cerkve. V kontekstu te opozicije je mogoče razmišljati tudi o različnih pogledih na pomen podobe pri obeh: razlika je tako vsebinska, kakor tudi formalna.

 

 

  • PREGELJ, Barbara. Poti do literarne interpretacije : skica ob Francoskem Testamentu Andreïa Makina. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2010, letn. 55, št. 1/2, str. 11-22.

 

  • PREGELJ, Barbara. Espacios de la nación en el contexto de la literatura eslovena contemporánea. Eslavística complut., 2011, vol. 11, str. 139-154.

 

  • PREGELJ, Barbara. Sodobna pravljica v kontekstu sodobne baskovske mladinske književnosti. Otrok knj., 2012, letn. 39, št. 83, str. 34-45.

 

 

Pregledni znanstveni članek

  • PREGELJ, Barbara. Slovensko raziskovanje trivialne literature po letu 1980. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], jun. 1997/98, let. 43, št. 7/8, str. 331-336.

    Prispevek je pregled slovenskega raziskovanja trivialne literature, ki je l. 1980 deležna precejšnje pozornosti, zlasti v genoloških raziskavah tradicionalno trivialnih žanrov. Razpravljanje o trivialni književnosti doživlja preobrat v kontekstu prakse in študij književnega postmodernizma, kjer so doslej veljavne aksiološke dihotomije presežene.

 

  • PREGELJ, Barbara. Perspektive primerjalne književnosti: pogled iz Španije. Primer. književ., 2007, letn. 30, št. 2, str. 141-152.

    Prispevek podaja pregled razvoja primerjalne književnosti v Španiji, kjer je komparativistika relativno mlada veda. Kljub temu tudi v Španiji obstaja komparativistična tradicija (Menéndez Pidal, A. Alonso, Montesinos, D. Alonso), nekaj je tudi zgodnejših komparativističnih poskusov (Cioranescu, Prieto, Moreno, Báez) ter mednarodno uveljavljenih komparativističnih imen (Claudio Guillén, Darío Villanueva). Španska primerjalna veda je do devetdesetih usmerjena izrazito prevodno, prevodno tradicijo nadaljujejo tudi sodobnejši prevodni zborniki ter pregledi razvoja primerjalne književnosti. Med avtorji izvorne kritike je mogoče najti nekaj poskusov preseganja tradicionalno usmerjene primerjalne književnosti.

 

  • PREGELJ, Barbara. Pjesnik prepoznatljiva kronotopa. Novi Kamov, 2008, sv. 28, [br.] 4, str. 138-143.

 

  • PREGELJ, Barbara. Pjesnik prepoznatljiva kronotopa. Književ. Rij., 2009, letn. 14, št. 3, str. 83-91.

 

     

Strokovni članek

     

Poljudni članek

     

Recenzije in kritike

  • PREGELJ, Barbara. Kot, kjer je shranjeno vesolje : Justo Jorge Padron: Krogi pekla. Literatura (Ljublj.), april 2002, letn. 14, št. 130, str. 180-182.
  • PREGELJ, Barbara. Od boga in hudiča zaznamovan : Marjan Rožanc, Prizori s hudičem (igrokaz) in Lectio divna (drama), spremna beseda z uredniškimi pojasnili Maja Murnik in Miklavž Ocepek, društvo Apokalipsa, 2004. 2000 (Ljublj.), 2006, 180/182, str. 267-268.
  • PREGELJ, Barbara. Besede so beračice na razpotju : Stanka Hrastelj, Nizki toni, založba Goga, 2005. 2000 (Ljublj.), 2006, 180/182, str. 307-308
  • PREGELJ, Barbara, BOŽIČ, Zoran. Znanstveni simpozij o Simonu Gregorčiču, Kobarid. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar.-apr. 2006, letn. 51, št. 2, str. 110-111.
  • PREGELJ, Barbara. Dvojezična antologija slovenske literature. Slav. rev., jan.-mar. 2006, letn. 54, št. 1, str. 107-109.
  • PREGELJ, Barbara. Slovenski literarni prevod. Slav. rev., jan.-mar. 2006, letn. 54, št. 1, str. 111-113.
  • PREGELJ, Barbara. Dvojezična antologija slovenske literature. Slav. rev., jan.-mar. 2006, letn. 54, št. 1, str. 107-109.
  • PREGELJ, Barbara. Slovenski literarni prevod. Slav. rev., jan.-mar. 2006, letn. 54, št. 1, str. 111-113.
  • PREGELJ, Barbara. Molčati zna tudi po smrti : Antologija slovenskih pesnic 1-3, uredila Irena Novak Popov, Založba Tuma, 2004-2007. 2000 (Ljublj.), 2008, št. 200/201/202, str. 282-287.

 

Intervju

  • RODRÍGUEZ DE LA FLOR, Fernando, PREGELJ, Barbara. Pogovor s Fernandom Rodríguezom de la Florom. Literatura (Ljublj.), 2002, letn. 14, št. 136, str. 87-91.
  • RODRÍGUEZ-PUÉRTOLAS, Julio. Pogovor : intervju. Literatura (Ljublj.), mar. 2006, letn. 18, št. 177, str. 93-103.