Bela knjiga o prevajanju

BELA KNJIGA O PREVAJANJU

je besedilo, ki ga časovno določata dva datuma. Prvi je dan knjige. Na dan knjige pred enim letom se je oblikovala skupina, sestavljena iz različnih prevajalskih društev (DSKP, DZTPS, ZKTS, DSFTP, združenja SCIT, LdS), ki je pripravila izhodišča za pripravo dokumenta. Tega je na pobudo pripravljalnega odbora napisalo 40 avtoric in avtorjev, jutri, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, pa ga bomo predstavili slovenski javnosti.

Drugi datum je 8. marec, mednarodni dan delovnih žensk, ki je datum, ko je Bela knjiga o prevajanju v obliki e-knjige v resnici izšla. Datum je sicer naključen, obenem pa tudi simboličen, saj se prevajanje vse bolj feminizira, kar ne pomeni le tega, da smo v uredniškem odboru večinoma sodelovale le ženske in tudi danes smo jo predstavile le ženske.

V zadnjem času sem večkrat pojasnjevala, kaj je Bela knjiga o prevajanju in zakaj jo potrebujemo, med drugim tudi v Bukli in Sodobnosti. Predstavili smo jo na prevajalskem simpoziju, v okviru Debatne kavarne tudi na zadnjem slovenskem knjižnem sejmu. Prizadevanja niso nova, a tokrat gre zares, ker v skupno dobro delujejo vsa stanovska prevajalska društva. Odmevi na Belo knjigo in obiski spletne strani dokazujejo, da je nujno potrebna in da smo očitno vsi skupaj le čakali nanjo.

In zakaj se je meni zdelo, da moram skupnost v tem projektu postaviti pred lastne koristi?

Analize, predvsem ankete, ki smo jih vključili v Belo knjigo kažejo, da je prevajanje vse manj cenjeno in vse slabše ovrednoteno, izgublja pa tudi status avtorskega dela. To so spremembe, ki so v zadnjih letih postale standard in ne koristijo nikomur, ne prevajalkam in prevajalcem, tolmačkam in tolmačem, lektoricam in lektorjem. Pa tudi ne urednicam in urednikom, pisateljicam in pisateljem, prevajalskim podjetjem in založnikom, nenazadnje tudi ne davkoplačevalcem. Če večina deležnikov ni zadovoljnih, zakaj vztrajati pri zatečenem stanju? Tudi o tem, kaj vse želimo spremeniti, na https://belaknjigaoprevajanju.si