Članki

  • PREGELJ, Barbara. Družbena tujost in latinskoameriška mladinska književnost. Otrok in knjiga : revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, ISSN 0351-5141, 2018, letn. 45, št. 102, str. 48-55.  
  • PREGELJ, Barbara. Motiviranje za branje in slovenski klasiki. Slovenščina v šoli, ISSN 1318-864X, 2018, letn. 21, št. 3, str. 43-51. 
  • PREGELJ, Barbara. La recepción de la literatura infantil y juvenil argentina en Eslovenia. V: MARKIČ, Jasmina (ur.), PIHLER CIGLIČ, Barbara (ur.). Latinska Amerika : družbeno-zgodovinski, literarni in jezikovni vidiki = Latin America : sociohistorical, literary and linguistic aspects, (Ars & humanitas, ISSN 1854-9632, 11, 2). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts. 2017, št. 2, letn. 11, str. 192-205.
  • PREGELJ, Barbara. Cruce de miradas sobre Lepa Vida (Hermosa Vida). V: ŠABEC, Maja (ur.). Mit in pogled = El mito y la mirada = Le mythe et le regard = Myth and gaze, (Ars & humanitas, ISSN 1854-9632, št. 9, 1). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts. 2015, [Letn.] 9, [št.] 1, str. 192-203,
  • PREGELJ, Barbara, SELFA SASTRE, Moisés. Érase una vez una hormiga : Lila Prap como un fenómeno de recepción mundial. Anuario de investigación en literatura infantil y juvenil, ISSN 1578-6072, 2014, vol. 12, str. 99-107. 
  • PREGELJ, Barbara. María Teresa Andruetto : un desafío de lecturas ambiguas. Colindancias : revista de la Red regional de hispanistas de Hungría, Rumanía y Serbia, ISSN 2067-9092, 2013, no. 4, str. 193-202.  
  • PREGELJ, Barbara. Žanri med središči in obrobji. Literatura, ISSN 0353-5622, jan.-feb. 2013, letn. 25, št. 259/260, str. 100-111.
  • PREGELJ, Barbara. Komični elementi kot sredstvo karakterizacije v slovenskih priredbah Don Kihota za mladino. Hieronymus : revija o prevajalstvu, ISSN 1855-4857, 2012, letn. 6, št. 1/2, str. 7-27. 
  • PREGELJ, Barbara. Sodobna pravljica v kontekstu sodobne baskovske mladinske književnosti. Otrok in knjiga : revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, ISSN 0351-5141, 2012, letn. 39, št. 83, str. 34-45. 
  • PREGELJ, Barbara. Espacios de la nación en el contexto de la literatura eslovena contemporánea. Eslavística complutense, ISSN 1578-1763, 2011, vol. 11, str. 139-154. 
  • PREGELJ, Barbara. Podoba mladinske književnosti španskega govornega področja skozi njihove prevode v slovenščino. Hieronymus : revija o prevajalstvu, ISSN 1855-4857, 2011, letn. 5, št. 1/2, str. 65-81, ilustr. 
  • PREGELJ, Barbara, KOZAK, Krištof Jacek. The reception of Federico García Lorca in Slovenia. IberoSlavica, 2011, str. 92-100.
  • PREGELJ, Barbara, OLAZIREGI, Mari Jose. Algúns desafíos da historiografía literaria : estudo comparatista da periodización nas literaturas española, vasca e eslovena. Boletín galego de literatura, ISSN 0214-9117, 2010, no. 43, str. 97-110.  
  • PREGELJ, Barbara. Poti do literarne interpretacije : skica ob Francoskem Testamentu Andreïa Makina. Jezik in slovstvo, ISSN 0021-6933. [Tiskana izd.], 2010, letn. 55, št. 1/2, str. 11-22. 
  • PREGELJ, Barbara.  Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas. Slavia Centralis, ISSN 1855-6302. [Tiskana izd.], 2008, letn. 1, št. 1, str. 52-62.    Primerjava med Primožem Trubarjem (1508-1586) in Bartoloméjem de Las Casasom (1484-1566) temelji na predavateljičini osebni izkušnji. Trubar in de Las Casas sta bila sodobnika, ki sta dejavno sooblikovala čas, v katerem sta živela. Vloga Primoža Trubarja v slovenski literaturi je neprimerljiva z mestom, ki ga Bartoloméju de Las Casasu namenjata španska in hispanoameriška literarna zgodovina. Kljub temu je mogoče med življenjem in delom obeh potegniti precej vzporednic: oba sta veliko potovala, s svojim delovanjem povzročala konflikte in se morala zaradi njih večkrat zagovarjati; opus obeh je obsežen, žanr polliterarni, stil, ki ga uporabljata pa precej podoben (v predgovoru upoštevata naslovnika, s sočutjem govorita o ljudstvih, ki ju zastopata, goreče napadata nasprotnika – opazna je tehnika črnobelega slikanja, itd.). Ob številnih podobnostih pa ju ločuje in globoko določa predvsem zavest o pripadnosti največjima verskima gibanjima 16. stoletja: posttridentinski obnovi rimsko-katoliške cerkve ter vzniku reformirane protestantske cerkve. V kontekstu te opozicije je mogoče razmišljati tudi o različnih pogledih na pomen podobe pri obeh: razlika je tako vsebinska, kakor tudi formalna.
  • PREGELJ, Barbara. Trivialno v luči refleksije o postmodernizmu z nekaterimi slovenske fantastične ter zgodovinske kratke proze. Jezik in slovstvo, ISSN 0021-6933. [Tiskana izd.], jan.-feb. 2006, letn. 51, št. 1, str. 3-18.    Prispevek ponuja krajši pregled nekaterih pomembnejših teoretskih razmišljanj o preseganju tradicionalne dihotomne opozicije med visoko in trivialno literaturo v luči refleksije o postmodernizmu. To v postmodernistični književnosti nastaja predvsem kot oblika medbesedilnosti, kar avtorica podkrepi z nekaterimi primeri slovenske kratke fantastične in zgodovinske proze. Medbesedilna hibridnost kratkoproznih žanrov nastaja kot korekcija nekaterih značilnejših pripovednih elementov. Zato so v prispevku predstavljena teoretska izhodišča podkrepljena z analizo elementov prostora in časa ob fantastiki in zgodovinski kratki prozi.
  • PREGELJ, Barbara. Sodobnost Ljubim te zeleno Sodobnost, ISSN 0038-0482, 2006, letn. 70, št. 9/10, str. 1090-1100.   Prispevek se ukvarja z recepcijo Lorcove poezije na Slovenskem. Na njen lažji je preboj je sprva gotovo vplivala podoba revolucionarnega umorjenega pesnika, saj velja izbor Lorcove poezije, ki je pod naslovom Pesem hoče biti luč v prevodu Jožeta Udoviča leta 1958, za prvi prevod kakšnega zahodnega pesnika po vojni. A pod masko revolucionarne poezije je slovensko občinstvo lahko spoznalo poezijo, ki je bila modernejša kot sočasna slovenska poezija. Zasluga za modernost gre gotovo tudi Udovičevemu prevodu.
  • PREGELJ, Barbara. Algunas imágenes del otro en la literatura antigua eslovena o qué tienen que ver los españoles con los turcos. Verba hispanica : anuario del Departamento de la lengua y literatura españolas de la Facultad de filosofía y letras de la Universidad de Ljubljana, ISSN 0353-9660. [Tiskana izd.], 2006, 14, str. 119-127. 
  • PREGELJ, Barbara. Nekatere značilnejše medbesedilne navezave slovenske postmoderne literature. Jezik in slovstvo, ISSN 0021-6933. [Tiskana izd.], mar.-apr. 2005, letn. 50, št. 2, str. [89]-104.    V prispevku so predstavljene nekatere značilnejše medbesedilne navezave slovenske postmoderne literature, še zlasti na detektivko in (znanstveno) fantastiko. Časovno je omejen na obdobje med leti 1890 in 2000, saj je ravno v tem časovnem obdobju prišlo do vidnejših sprememb v slovenskem literarnem prostoru, ko po eni strani slovenska literatura na videz še vedno ostaja znotraj tradicionalne dihotomne delitve literature na kanonizirano in trivialno književnost, obenem pa jo z medbesedilnimi navezovanjem na trivialne žanre (kanonizirana literatura) in stremljivostjo t. i. trivialnih žanrov obenem že tudi presega.
  • PREGELJ, Barbara. Slavisticna Se o zanrih Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede, ISSN 0350-6894. [Tiskana izd.], okt.-dec. 2004, letn. 52, št. 4, str. [433]-446. Prispevek evidentira pogostejše trivialne žanre na Slovenskem, ki jih analizira v luči slovenske postmoderne. Za to obdobje značilno literarnokritiško naklonjenost žanrom, ki jo spremljajo trditve o stremljivosti nekaterih žanrov in avtorjev, preverja na pogostejših žanrih: detektivki in kriminalki, znanstveni fantastiki in grozljivki ter ljubezenskem romanu.    Prispevek evidentira pogostejše trivialne žanre na Slovenskem, ki jih analizira v luči slovenske postmoderne. Za to obdobje značilno literarnokritiško naklonjenost žanrom, ki jo spremljajo trditve o stremljivosti nekaterih žanrov in avtorjev, preverja na pogostejših žanrih: detektivki in kriminalki, znanstveni fantastiki in grozljivki ter ljubezenskem romanu.
  • PREGELJ, Barbara. El kitsch en el barroco castellano. Verba hispanica : anuario del Departamento de la lengua y literatura españolas de la Facultad de filosofía y letras de la Universidad de Ljubljana, ISSN 0353-9660. [Tiskana izd.], 1999, 8, str. 71-100.  V članku Kič v španskem baroku avtorica analizira vzroke, ki so po njenem mnenju pripeljali do vznika kiča v španskem baroku skoraj stoletje preden ga registrirajo drugje v Evropi. Barok je v Španiji začetek Moderne. Značilni dualizem je tudi kot diskurzivna različnost opazen na številnih področjih: verskem (protireformacija in jezuiti), socialnem (krepitev meščanstva, racionalizma; delitev na javno in zasebno), ekonomskem (kritika ekonomije tako imenovanih arbitristov) in političnem (močno javno mnenje). Na literarnem področju se izvede izrazito moderna delitev literature na trivialno literaturo (kič) na eni ter kanonizirano literaturo na drugi strani. To temeljno delitev spremljajo novo pojmovanje okusa pri Graciánu, novo pojmovanje avtorstva in avtorja. Glede na recepcijo literature se občinstvo razdeli na maloštevilno publiko, ki ji je namenjena vse bolj hermetična literatura in številčnejše ljudstvo, ki posega po trivialni, bolj veristični literaturi. Takšno delitev je mogoče opaziti v poeziji (vulgarne romance, romance slepcev na letakih / izrazito hermetična Góngorova poezija), romanu (nakaže jo že Cervantes v Don Kihotu) in v gledališču (Lope de Vega še piše za vse vrste občinstva, Calderón de la Barca pa si že izbira ožji krog občinstva).
  • PREGELJ, Barbara. Verba Reflexiones hispanica : anuario del Departamento de la lengua y literatura españolas de la Facultad de filosofía y letras de la Universidad de Ljubljana, ISSN 0353-9660. [Tiskana izd.], 1992, 2, str. 131-134.   Prispevek skuša predvsem osvetliti, deloma pa tudi odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se zastavljajo ob Kratkem poročilu o uničenju Indij. Gre predvsem za probleme pri objektivnem vrednotenju njegovega dela; ker gre za zelo spornega pisca, so ga nekateri kritiki označili za zečetnika t.i. črne legende o Španiji, in zato prezrli njegovo zavzemanje za pravice Indijancev pri španskem kralju in v teoloških razpravah z največjimi humanisti tedanjega časa. V prispevku se avtorica ukvarja tudi z nekaterimi stilnimi značilnostmi de Las Casasovega dela, kot so piščeva emocionalnost, pretiravanje, črno-belo kontrastiranje, neuporaba osebnih imen, uporaba stilno močnih besed, itd, hkrati se sprašuje, kam je mogoče umestiti delo: med literarne tekste ali med zgodovinopisje.

Uporabljamo piškotke. Več informacij.

Spletnja stran uporablja pikotke za izboljšanje vaše brskalne iskušnje. S klikom na Strinjam se, sprejmete piškotne pogoje.

Zapri.