Zakaj prav jaz?

   Kdo odloča, kdaj je življenja dovolj? Pri mladi violončelistki Adi naključje,         ko se v puščavi s transfuzijo okuži z virusom HIV. In kot da to ne bi bilo           dovolj, se sooča še z nerazumevanjem nekaterih bližnjih in okolice. »Kar je     bilo ustvarjeno, mora umreti in kar je umrlo, bo spet oživelo. Ne boj se.             Pripravi se na življenje.« Gustav Mahler, 2. simfonija, Vstajenje

   Recenzije (Delo, 27. 9. 2000)