je v zraku. In zdi se mi, da jo ljudje začnemo čutiti še pred tem, ko se nam razkrije v naravi. Februarja se pogledi na ulici od zamaknjenosti vase usmerijo navzven in proti drugim, marec pa je sploh že prava oda spogledovanju. In ko je v zraku ljubezen, tudi ljudje laže in bolj sproščeno zadihamo, veseli ponovnega začetka življenja. Zveni protislovno, a ravno to življenje nas presega. Nas, smrtnike, omejene na lastne izkušnje, ki nas najbolj določajo tudi v najbolj intimnem izražanju ljubezni. Do sebe in drugih. Kar je tudi konstantna vaja v ponižnosti. Ker se znova in znova prebuja v nas in nas sili na nove poti in k…